Tuesday, June 21, 2016

KINAANTAKAN II APATUT KAPANAAK KAVAKASAN

Nokuo tu moboos do "Kinaantakan ii apatut kapanaak kavakasan"? Ingkuo iso kinaantakan ii kopoluo ginavo kaanu mogovit doid kavakasan?

Linuo ginavo nopo nga iso topiumanan di 'negative' toi topiumanan di aiso nodii kahansanan, pomumusoou di mokiaha nopo, magampu om tonudon nopo nunu booson toi maan do tuhun suvai. Koontok do toimoon do tuhun Kadazan o katapatan do kinaantakan di toun 1976 om momuondom do popotihombus nunu ii hizab do huguan dioho ii nokoundun.

Atahang do hizab nopo do huguan Kadazan ngaavi diti nga do kopiiso daa tinau Kadazan mooi kobuu om kotopong do tinau suvai ii nokobuu no kozo. Isai dii popoinsavat do bondila do Kadazan do baino nung okon no ko huguan Kadazan baino ii opulokis doid nunu noopo kaganaan.

Koiho dati vookon Kadazan kokomoi di Martin Luther King, Jr ii nimaan dusooh di toun 1968 sabap no do mokianu kopotutan montok do tuhun Negro id America (Pogun Molikan). Mantad do kinapatazon disido do nokomogot ningkokoton tuhun Negro id America.

Ondomo do kiginumu 6 lizong o tuhun Johudi (Jews) do nimaan dusooh di Hitler. Okonko okudi 6 lizong. Nga okito do doiti doiho tuhun Johudi do papatantu do nomboo pakaazan do kaantakan id pogun nokobuuh id nomboo do poingizon zioho. Kaampai no Pogun Molikan. Au nimaan dioho hiivai kinaantakan dii nga' dinadi dioho ii do ningkokoton do vinakas do piisaan dioho sabaagi iso' bangsa. Ogumu tinimungan, bangsa om kivaa piipio pogun id vinoun do abaazatan do Johudi. Nga' natagakan naku zioho do kahansanan? Natagak naku zioho do mantad soibau do tana?

Dadi kuo ka do tuhun Kadazan? Au naku onuon dioho kosivatan o kinaantakan di toun 1976 do lahan koponginvaguvan do hizab dioho sabaagi do iso tinau? 40 toun no nakatahib! Nohiivan nodii do vookon nunu ii tuddu do huguan Kadazan di poguhu. Kogumuan sukod vagu au nokoiho kinaantakan. Ingkuo dii koiho sinakagon tiinu do tuhun Kadazan nung au no taandakon o kaandaman do kinaantakan talaat dii?

Kada daa do aantakan do atahup kohizaban do tuhun Kadazan!

Tuesday, June 7, 2016

Nokuo Tuh Apatut Ondomon Kinaantakan Intohu Inggonom? (Triple Six)

Di ontok Tadau Minggu, ko-6 vuhan ko-6, toun 1976, kivaa kinaantakan kopoluo kozo do ginavo do tuhun Pogun Sabah. Iso' kapal ii sinakazon di Huguan Montili Pogun Sabah, Tun Fuad Stephens, tohu Montili, Datuk Salleh Sulong, Datuk Peter Mojuntin, Datuk Chong Tain Vun, iso' Panakadai Montili zi Datuk Darius Binion, ii Monunuat Pointatap di Huguan Montili, Wahid Peter Andu, om apat po suvai.

Mantad zioho Labuan, suminoomo do huguan hongkod pogun kokomoi do kapataakan hak do tumau Pogun Sabah kumaa doid hongon polinta hongkod. Au nakunan ii. Komozon diti do au zioho nasaga do onuon do polinta hongkod o pinuavangan tumau do Pogun Sabah.

Tumanud di Datuk Dr. Jeffrey Kitingan, au katanud do undang-undang do onuon do polinta hongkod o kotos saahom tana diti. Pogun Sabah sanganu do kotos diti om mozo do Pogun Sabah do songkuo panaak dosido kumaa doid polinta hongkod. Okonko zi Dr. Jeffrey Kitingan no o nokoboos do miaga diti. Kivaa piipio huguan nokoboos do miaga diti, miaga po toi di Datuk Yong Teck Lee.

Natagakan o Pogun Sabah do huguan tongopulokis. Om natagakan do pazung o tuhun Kadazan songian kaatu ii kapal dii. Vaza do kinaantakan talaat diti kakaal do okito do tumihombus do baabaino id Pogun Sabah, om id taatangah do tuhun Kadazan.

Do baino, apat ngoopod (40) toun no nakatahib. Montok di tongotuutuo, kakaal dati dioho kopiuman linuo do ginavo tu osomok kozo doid kinaantakan dii. Montok di omuhok po, ogumu dati dioho do au nokoiho kinaantakan diti. Kumaa do vookon, miaga po dati do minoginipi. Montok di tangaanak, okudi kozo dati dioho do nokoiho diti. Nung kivaa di oongou dioho, miaga kozo dati do iso' susuzan toomod ii.

Kinaantakan diti okonko ouhan do monoimo. Oluo do ondomon. Mogot do kadah nodii ondomo, ka dati do vookon.

Nga okonko ingkaa dati ii hobi koontok. Kumaa do tuhun Kadazan, au nogi dati mimang ii huguan Kadazan di nokoundun dii do hiivan o kinaantakan diti. Mositi do ondomon. Mositi do soovon. Mositi do au hiivan. Mositi do kivaa popotihombus do pinimpaagatan do huguan ngaavi diti. Mositi do potihombuson do mogium lahan do mamagampot tudduvon do tinau ii ponokotuddu do huguan ngaavi diti. Miho dodizon o pinulokis om pinaagat dioho dii do ponokotiuvan montok do tinau hobi no ii huguan ngaavi do baino om ii kihizab do dumadi do huguan do tuhun Kadazan do toduuk tadau.

Nga id daasom do 40 toun, ogumu kinaantakan om vookon dii minonimbit kohizaban do tuhun Kadazan. Vookon kondiu ngaavi diti mantad habus tinimungan tuhun Kadazan. Nga kivaa nogi mantad id suang tinimungan tuhun Kadazan sondii.

Nunu ma vookon kinaantakan diti?

Oputan vagu...

Monday, June 6, 2016

WHAT IS THE TRIPLE SIX TRAGEDY OF SABAH?

People may ask, "What is the Triple Six Tragedy?" and "Why is it so important" to the people of Sabah?

Some people in Sabah and other parts of the Malaysian Federation including some past and present leaders usually refer to the Triple Six Tragedy as "Double Six" tragedy. This is not very accurate! If one omits the year, then the real significance of the event can be lost. Why call the Triple Six Tragedy as Double Six? Is there a hidden agenda by the attempting to omit the year the tragic event happen?

The writer prefers to call this history-changing event as The Triple Six Tragedy. This is because the tragic event occurred on the 6th of June, 1976 (6.6.1976).

This sad event involved the demise of three prominent Kadazan leaders. There were other leaders representing other Sabahan racial groupings whose race experienced similar loss at that time. The older generation of Sabahans know this. Not so the present generation or most of the young people. This is one single event that Sabahans - particularly the Kadazan people (or you may prefer Kadazandusun) - must not and should never forget.

On that fatal day, a plane crash at Sembulan the cause of which remains unexplained to this day, caused the demise of the then Chief Minister of Sabah, Tun Fuad (formerly Donald) Stephens, Datuk Peter Joinod Mojuntin, a Minister, and Datuk Darius Binion, an Assistant Minister. Two other ministers perished in that tragedy, namely, Datuk Salleh Sulong and Datuk Chong Tain Vun. There were others whose lives were cut short.

This 6th of June 2016 is the 40th anniversary of that TRAGEDY!

To be continued...